Sošolci

Hej, hoj!

Vem, da je še en mesec do šole, a sem se odločila, da pripravim nekaj objav, za katere menim, da vam bodo v prihajajočem letu koristile. Odločila sem se, da danes govorim o sošolcih z dekliškega vidika. Ne me narobe razumeti, poglavje o sošolkah še pride.

Ko slišim besedo sošolci, mi pridejo na misel zelo različne stvari. Najprej pomislim na moje sošolce, s katerimi bom lahko preživela le še eno leto, saj s septembrom začnem hoditi v deveti razred. Obenem pa ob besedi sošolci pomislim tudi na nekatere fante, ki še niso tako zreli, kakor punce, s katerimi obiskujejo enak razred.

Vem, da se je meni vseh osem let zdelo, da so ti ljudje čustveno zaostali za puncami. Če pa jih primerjam s puncami, se mi pa zdi to po eni strani bolje. Samo primerjajte trajanje dekliških in fantovskih prepirov.

Ko se fanti skregajo, pa še to se zgodi zelo redko, se po navadi stepejo. Jap, še zdaj v osmem razredu se najdejo takšni fanti. Po koncu pretepa, pa se vsi obnašajo, kot da se to ne bi nikoli zgodilo in vsi so spet prijatelji.

Ko se pa punce skregajo, je pa vse dosti bolj zakomplicirano. Ustvarita se dve strani, ki potem še med seboj ne govorita najmanj teden. Včasih se lahko vleče nekaj mesecev ali celo nekaj let. Kako se pa  prepir konča? Po navadi nihče sploh ne ve, kdaj se je končal in kako se je končal.

Tako kot punce so tudi fanti pogrupirani in imajo svoje vodje. Ko vodje ni v šoli,  se fantje obnašajo povsem drugače, ko pa je. Ko je ni, se fantje pogovarjajo z vsemi puncami, saj se takrat ko je vodja v šoli pogovarjajo le s tistimi, katere so vodji všeč.

To in še ena stvar pa me na fantih zelo moti. Fantje so slepi na namige. Ko jim poskušaš kaj namigniti ne bodo nikoli opazili. Zato je bolje, če jim poveš naravnost v obraz. A še takrat kdaj ne bodo česar razumeli.  

To je bilo vse za danes. Upam, da sem vam kaj pomagala.

REŠEVALKA SVETA